1V letu, ko je prišel Tartan v Asdod, poslan od Sargona, kralja asirskega, in ko je oblegal Asdod in ga zmagal,
2v tistem času je govoril Gospod po Izaiju, sinu Amozovem, rekoč: Pojdi in sleci si tisti raševnik z ledij in sezuj obuvalo z nog svojih. In storil je tako, hodeč slečen in bos.
3Tedaj reče Gospod: Kakor je hodil hlapec moj Izaija slečen in bos tri leta v znamenje in zgled Egiptu in Etiopiji:
4tako odpelje kralj asirski usužnjene Egipčane in pregnane Etiopce, mlade in stare, slečene in bose in z nago zadnjo oplatjo, Egiptu v sramoto.
5In bodo prestrašeni in se bodo sramovali Etiopije, ki so vanjo upali, in Egipta, s katerim so se hvalili.
6In prebivalci tega primorja poreko tisti dan: Glejte, takšno je upanje naše, kamor smo se zatekali po pomoč, da bi bili oteti izpred kralja asirskega! In kako bi mogli ubežati mi?